Daljnovod Kozjak

Vlado Republike Slovenije pozivam, naj nemudoma ustavi vse aktivnosti pri izgradnji visokonapetostnega daljnovoda čez Kozjak in Mariborsko vinsko cesto.

Zaradi predvidene izgradnje daljnovoda Kozjak – Hrenca (2×400 kV) grozi okolju Kozjaka in delu Slovenskih goric ekološka in demografska katastrofa. Trasa naj bi potekala po pobočjih vzhodnega Kozjaka oz. po samem osrčju neokrnjenih zelenih gozdov in pašnikov, preko ekoloških kmetij, vinogradov in vinotočev (od Selnice ob Dravi preko Spodnjega Boča, Spodnjega Slemena, Srednjega, Bresternice, Rošpoha, Kamnice, Počehove, Pekla, Dragučove do Hrence).

Trasa, na kateri naj bi stalo 72 do šestdeset metrov visokih jeklenih stebrov, bi bila dolga skoraj 22 kilometrov. Za potrebe trase bi bilo potrebno posekati na desetine hektarjev gozda. V kolikor se bo projekt uresničil, bodo uničeni stoletni pašniki, travniki, vinogradi, naravno okolje številnih rastlin in živali, ki živijo na tem območju. Ob tem naj zgolj navedem podatek, da je za postavitev posameznega stebra potrebno preko pašnikov, vinogradov in gozdov s težko gradbeno mehanizacijo pripeljati do 50 “hrušk” betona!

Z grobim posegom v Kozjak, ki ga bo daljnovod razdelil na dva dela, bodo po mnenju PS LIPA in lokalnih prebivalcev, izničene vse vrednote prostora, ki so jih z velikim naporom ustvarile generacije prebivalcev na tem področju.

Na najbolj izpostavljenih mestih bi v nebo štrleli preko 60 metrov visoki jekleni stebri, ki bi nedopustno kazili pokrajino Kozjaka in Mariborske vinske ceste. Prebivalci teh krajev so s svojim delom in trmastim vztrajanjem na podeželju, tudi v časih ko je bilo to razvojno povsem zapostavljeno, ustvarili materialne osnove za življenje in razvoj svojih družin ter za ohranitev kulturne dediščine. Meščani mesta Maribor in širše okolice z veseljem uporabljajo ta prostor za rekreacijo, sprostitev in oddih v naravnem okolju.

Naj omenim še eno strašljivo dejstvo o vplivu daljnovodov na zdravje ljudi. 2×400 kV daljnovod je močan vir elektromagnetnih sevanj, kar že danes na svoji koži občutijo prebivalci ob trasi obstoječega daljnovoda iste jakosti RTP Maribor – Kainachtal. Dolgotrajna izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem povzroča ljudem, ki živijo v njegovi bližini številne zdravstvene težave. Povečuje se stopnja obolevnosti za srčnimi in rakastimi obolenji. Posebej ogrožene so starejše osebe, najbolj pa posledice sevanja s povečanim številom obolelih za levkemijo, občutijo otroci. Naj ob tem omenimo Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb, v katerem so jasno opredeljene nevarnosti ionizirajočega sevanja za zdravje otrok in mladostnikov

Lokalno prebivalstvo (kot najbolj prizadeta stranka) je bilo v celoti izločeno iz postopkov umeščanja trase v prostor. Izdelana ocena variant trase je pristranska in izdelana po meri naročnika. Načrtovalci niso upoštevali temeljnih načel varovanja okolja in zdravja ljudi, k spoštovanju katerih se je zavezala tudi naša država z vstopom v EU. Danes so prizadeti prebivalci postavljeni v položaj, ko naj bi v imenu državnega interesa njihovo okolje, zdravje in zdravje prihodnjih generacij ter premoženje žrtvovali za najcenejšo, zastarelo in za okolje škodljivo tehnologijo postavitve daljnovoda.

Pri pripravi državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE – RTP Maribor, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 45/2006 z dne 28.04.2006, kjer Minister za okolje in prostor v soglasju z Ministrom za gospodarstvo sprejema ta program.

Tako v 2. točki Programa priprave niso bile ustrezno preučene zadnje 4 alineje programskih izhodišč:
- vpliv načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo,
- vpliv na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane naložbe,
- možnost umeščanja daljnovodne povezave v že obstoječe koridorje,
- možnost umeščanja daljnovoda v manj naseljena območja kot pomembno merilo,
- vpliv na kmetijsko proizvodnjo.

Na tem mestu sprašujem vlado Republike Slovenije kakšno mnenje so pri primerjavi obeh tras daljnovoda podali nosilci urejanja prostora pod zaporedno številko IV. 1 – 11,12,14?

V 6. točki programa priprave nas zanima vsebina strokovne podlage pri študiji variant pod točko VI. 2, 6. alineja.

V PS LIPA menimo, da pri načrtovanju celotnega projekta izgradnje ČHE Kozjak in daljnovodne povezave, niso bili upoštevani ključni členi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in sicer 7. člen (načelo preventive); 51. člen (presoja vplivov na okolje); 54. člen (poročilo o vplivih na okolje); 70. člen (splošne zahteve in vloga za okoljevarstveno dovoljenje).

Prav tako menimo, da je pri pridobivanju podatkov o lastnikih zemljišč in meritvah za potrebe postavitve daljnovodne trase investitor kršil Ustavo Republike Slovenije, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakon o evidentiranju nepremični (ZEN).
Ustava Republike Slovenije v 33. členu zagotavlja pravico do zasebne lastnine in s tem varuje nedotakljivost le-te, saj so pripravljavci podlag za prostorski načrt brez vnaprejšnje najave, brez informiranja ali celo z lažnimi navedbami nepooblaščeno vstopali na zasebno lastnino na predvideni severni varianti daljnovoda.
Zakon o upravnem postopku nalaga Upravnim organom RS, da skrbijo za zavarovanje javnih koristi in obveznost zavarovati zakonite pravice strank in drugih udeležencev postopka (7., 143., 144. člen), hkrati so dolžni poskrbeti, da nevednost in neukost strank in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (stranka v postopku).
S smiselno uporabo Zakona o evidentiranju nepremičnin, 10. člena, prvi odstavek, ki natančno opredeljuje kdo je stranka v postopku, 121. člena, kjer je navedena dolžnost lastnikov, lahko sklepamo, da so pripravljavci podlag nepooblaščeno in nedopustno dostopali do zemljišč, saj se po navedbah lokalnih prebivalcev nihče ni izkazal z izkaznico, predložil pooblastila pripravljavca ali pooblaščencev za pripravo podlag, prav tako pa lastnikov niso obvestili o nameravanih aktivnostih in namenu uporabe pridobljenih podatkov.
V tem postopku je bila po našem mnenju kršena tudi Aarhuška konvencija, ki jo je leta 1998 podpisala in leta 2004 ratificirala (URL RS št. 62/2004) tudi Republika Slovenija in Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvencija), ki jo je Republika Slovenija podpisala leta 1991 in s katero se je tudi ustavil projekt načrtovane izgradnje terminalov za utekočinjeni plin v Tržaškem zalivu.
V PS LIPA se sprašujemo, ali je Vlada Republike Slovenije v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje (t. im. Espoo konvencijo) Republiko Avstrijo povabila, da sodeluje v postopku presoje vplivov izvedbe načrtovanega projekta na okolje? (2. člen, 2. točka in DODATEK I, točka 11 – veliki jezovi in zbiralniki in točka 21 – izgradnja nadzemnega visokonapetostnega daljnovoda napetosti 220 in več kV ter dolžine več kot 15km)?
V PS LIPA se sprašujemo, kako je mogoče, da se v primeru priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor že izvaja javni razpis za izbiro izvajalca za dobavo in montažo črpalke – turbine in motor – generatorja (Ur. l. RS št. 47/2008 z dne 16.5.2008), če pa DLN še ni sprejet oz. je šele v fazi javne razgrnitve in zbiranja pripomb?
Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Ur. l. RS št. 99/2007) določa, da se z državnim lokacijskim načrtom med drugim določijo lokacijski in tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter določijo drugi pogoji, zahteve in ukrepi za izvedbo načrtovane prostorske ureditve.
Prav tako nas zanima, kako lahko investitor kupuje opremo za elektrarno, če je projekt šele v fazi javne razgrnitve?

Vlado Republike Slovenije ob tem še sprašujem ali bi se ta trasa 2×400 kV daljnovoda (Kozjak – Hrenca) zgradila res izključno samo zaradi potreb ČHE Kozjak in ali se bo ta predvidena trasa daljnovoda kasneje nadaljevala po Dravski dolini (do Dravograda in naprej v Avstrijo) zaradi mednarodne povezave elektroenergetskega omrežja? Kot je namreč znano, se daljnovodi z močjo 400 kV in več uporabljajo predvsem za mednarodne izmenjave električne energije.

Sašo Peče

Poslanec PS LIPA