Pred dnevi sem prisostvovala predavanju dr. Vesne V. Godina o nevarnostih permisivne vzgoje, ki jo je v slovenski prostor s povečano intenziteto zasidral nekdanji minister Gaber. Šola danes, kot se zdi, z vzgojnimi načrti (ipd.) ni več prostor, kjer bi se otroke učilo, ampak postaja nadomestni objekt vzgajanja. Ne le, da s tem država (šola) posega v pravice in dolžnosti staršev, prevzeli smo liberalni koncept postindustrijske družbe, ki skozi matrico generira (psihološko in osebnostno) patološke narcise.

Patološki narcis je ideal potrošniške družbe - je kompulzivni potrošnik, individualist in egoist, obseden z materialno akumulacijo in brez čuta za družbenopolitično življenje okoli njega. Je človek, ki se hrani zgolj z »občudovanjem« drugih, za kar je pripravljen »krojiti resnico« po svojih merilih …Politika je oder, na katerem se menjajo igralci različnih obrazov. Žal so njihove predvolilne obljube impulzivno odigrane večinoma zaradi aplavza publike, po ustoličenju gre karava dalje v duhu globalnega trenda. Bo Karel Erjavec zaradi vseh očitanih (moralnih) nečednosti le moral kloniti državnemu ustroju? Mitologija nas z uči, da so tudi junaki ranljivi. Ahil pa je bil samo eden.

Barbara Žgajner Tavš