REFERENDUM (splošno)
Referendum (latinsko referendarius) je demokratičen postopek, v katerem sodelujejo vsi državljani z volilno pravico in podajo svoj glas o referendumskem vprašanju.
A DEMOKRATIČNI POSTOPEK

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstvo. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno, vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.

B DRŽAVLJANI

Državljanstvo označuje članstvo v skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Državljanstvo v večji meri temelji na narodnosti, a obstajajo primeri, da oseba določene narodnosti nima državljanstva zaradi zgodovinskih razlogov. Danes se državljanstvo določene države lahko podeli na geografskem principu (rojen na področju države), na narodnostnem principu (oseba večinske narodnosti v državi se lahko rodi izven ozemlja države, a lahko pridobi državljanstvo zaradi narodnostne pripadnosti) in na principu prošnje (državljan tuje države lahko zaprosi za državljanstvo druge države in ga pridobi, če izpolnjuje postavljene pogoje in kriterije).

C VOLILNA PRAVICA

Volilna pravica je pravica odraslega državljana demokratične države. Dovoljuje sodelovati pri izbiri predstavnikov političnih opcij ter biti izbran. Načela o volilni pravici vsebujejo ustave, urejajo jih volilni zakoni.

Č REFERENDUMSKO VPRAŠANJE

Vprašanje, ki se ga zastavlja volilnim upravičencem v potrditev ali zavrnitev. Določena referendumska vprašanja so v posameznih zakonodajah ustavno onemogočena zaradi ščitenja ustavnih kategorij.

Referendum v svoji aktualni zakonski obliki postaja vse bolj dnevno orodje aktualne politike, kar je verjetno posledica ohlapnosti referendumske zakonodaje oz. vedno več subtilnosti prenosa strankarskih idej političnih strank.

Uporaba referenduma kot oblika političnega boja je na vsak način neodgovorna politika, posebej kadar le-ta za seboj povleče nova nestrinjanja ali nova neskladja slovenskih zakonov ali podzakonskih aktov.

Predlagan referendum s strani skupine poslank in poslancev bi po moji oceni, v kolikor bi bil sprejet, povzročil nova neskladja v sistemu plač v javnem sektorju in s tem nove težnje po referendumskem odločanju.

Ob tem je potrebno poudariti, da imajo predlagatelji tudi svoj prav, ko trdijo, da bi dvig plač samo določenemu segmentu, ki je že danes v priviligiranem položaju v očeh marsikoga, v javnem sektorju povzročil nova nezadovoljstva zaposlenih v javnem sektorju.

Konkretno, tudi (predvsem) na primeru predmetne referendumske zahteve tako trčita, zakonodajna skladnost in družbena realnost ali drugače rečeno:

»Pravna in pravična država ne hodita vedno isto pot.«