V zadnjih nekaj dnevih se je v medijih pojavilo precej člankov in prispevkov z nepopolnimi ali zavajajočimi podatki okrog vodenja in poslovanja podjetja s strani bivšega direktorja g. Stanislava Žagarja. Zato se mi zdi nujno, da kot predsednik skupščine družbe Snaga javnosti predstavim nekatera dosedaj namerno ali nenamerno izpuščena dejstva.

Podjetje Snaga je v letih 2007 in 2008 poslovalo pozitivno. Tudi za leto 2009 je bilo po poslovnem načrtu, ki ga je pripravil direktor družbe g. Stanislav Žagar, predvideno pozitivno poslovanje. Na skupščini konec junija 2009, kjer smo poleg zaključka poslovnega leta 2008 in razrešnice nadzornemu svetu ter direktorju obravnavali še tekoče poslovne podatke za obdobje januar - maj 2009. Direktor g.Žagar nam je takrat predstavil tekočo poslovno izgubo v višini nekaj čez 300.000 EUR z obrazložitvijo, da je to nekaj normalnega za prvi del leta in da se bo ta minus pokril z večjimi prihodki v drugem delu leta. Glede na to, da se pogoji poslovanja podjetje Snaga v primerjavi z letom 2008 niso bistveno spremenili in da poravnavanje obveznosti s strani občanov in podjetij ni bistveno odstopalo od prejšnjega leta, smo bili člani skupščine nemalo presenečeni z eskalacijo negativnega poslovanja družbe Snaga. Na izredni skupščini, ki je bila sklicana 9.10.2009, smo ugotavljali, da je bivši direktor g. Žagar skupščino s predstavljenimi podatki očitno zavajal. S tem smo se strinjali vsi člani skupščine. Zato smo skupščino prekinili in od novega vodstva podjetja zahtevali natančnejše podatke o stanju v podjetju. Tako smo zasedanje skupščine nadaljevali 15.10.2009, ko nam je direktorica ga. Irena Bartok predstavila izgubo podjetja Snage za obdobje januar - avgust v višini nekaj čez 700.000 EUR. Poleg tega smo seveda obravnavali tudi pogodbe, ki urejajo dovažanja t.i. koprskih odpadkov na odlagališče v Dogošah s strani podjetja Publicus.

Pogodbo o prevzemanju komunalnih odpadkov s podjetjem Publicus d.o.o. je sklenilo podjetje Opes d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti družbe Snaga. Ker seveda podjetje Opes nima v lasti in ne upravlja odlagališča v Dogošah, je sklenilo pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju s Snago, ki ga je podpisal g. Stanislav Žagar in s tem zagotavljalo odlaganje odpadkov na odlagališču v Dogošah. Zakaj je sploh bil ta posel sklenjen in zakaj preko hčerinske družbe Opes in ne direktno, še raziskujemo. Torej trditve, ki se pojavljajo v javnosti, da g. Žagar s tem ni imel nič, ne držijo.

Prav tako smo pri raziskovanju poslovanja Snage v zadnjih nekaj mesecih naleteli na anekse med družbama Snaga in Papir servisom, s katerimi se podaljšuje pogodbeni odnos z leta 2013 na konec leta 2016. V zadnjem aneksu, ki je bil podpisan s strani g. Žagarja 25.6.2009, pa se določa nova višja cena tako za logistiko prevzema kot za ceno odstranjevanja in deponiranja. Samo da bralcem osvežimo spomin - podjetje Papir servis iz Ljubljanje z obratom v Lenartu skrbi za prevzem, obdelavo in distribucijo ostalih odpadkov, kosovnih odpadkov in zbranih biološko razgradljivih odpadkov. Vse te pogodbe in aneksi skupščini in nadzornemu svetu s strani direktorja niso bili predstavljeni. Prav tako direktor ni iskal pri predsedniku nadzornega sveta, predsedniku skupščine ali ostalih članih kakšne dodatne informacije ali nasveta. Verjetno se bodo bralci strinjali, da je za vodenje komunalnega podjetja potreben ne samo dober manager, ampak tudi družbeno in okoljsko odgovorna oseba, ki se o problematiki zbiranja, predelave in odlaganja odpadkov posvetuje s svojimi organi upravljanja in okoljem.
Zakaj se je g. Žagar spuščal v prevzem dodatnih odpadkov na tako občutljivo odlagališče, kot so Dogoše, in s tem dodatno razburil tako prebivalce Dogoš kot tudi Mariborčane ne vemo, vsekakor pa je to bila slaba poslovna odločitev gledano s strani lokalnega in širšega okolja. Prav tako niso poznani razlogi, zakaj je tako daleč v prihodnost podaljšal pogodbeni odnos s Papir servisom, če se pričakuje, da bo v letu 2013 v Mariboru skupaj z odlagališčem v Ormožu zaživela celovita predelava in odlaganje odpadkov. Tako na podlagi dokumentov obstaja sum, da je g. Stanislav Žagar sklepal škodljive pogodbe in anekse tako za samo družbo Snaga kot tudi za okolje. Vsled tega je zdajšnji upravi s strani skupščine in nadzornega sveta naloženo, da se to razišče skozi pravno in ekonomsko revizijo tako, da organi upravljanja družbe Snaga dobijo osnovo za ustrezno ukrepanje.
Na žalost smo pri predstavljanju podatkov v časniku Večer vseskozi priča neprofesionalnemu

novinarskemu delu. Tako novinar g. Igor Selan v članku »Nas bo žaganje Žagarja drago stalo ?« z dne 22.10.2009, navaja, da bo potrebno g. Žagarju ob razrešitvi brez utemeljenega razloga izplačati 24 plač, čisto zavajanje javnosti. Še več, s tem namenoma razburja javnost in skuša prikazovati, da skupščina in nadzorni svet ter s tem mestna uprava in župan ne znajo upravljati javna podjetja. Če bi se novinar g. Igor Selan pozanimal na upravi Snage, bi lahko v »Pogodbi o zaposlitvi«, ki jo je g. Žagar sklenil z javnim podjetjem Snaga, prebral v 12. členu, da mu v tem primeru pripada 6-kratni znesek zadnje mesečne plače.
Tudi ideja, ki jo je nedavno predstavil g. Križanič pri menjavi članov uprave NLB, je več kot dobrodošla. Tako bi na osnovi težkih časov in trenutnega stanja v podjetju Snaga bilo pričakovati, da ne bo odpravnine.

Sicer pa 13. člen te iste pogodba določa, da je mogoče direktorja predhodno razrešiti, »če je na podlagi poslovnih rezultatov in drugih razpoložljivih podatkov ugotovljeno, da ne opravlja uspešno svoje funkcije«.
Menim, da ni potrebno in niti ni razloga, da bi zgodbo o Snagi izkoriščali za pridobivanje političnih točk. Okrog Snage in na splošno okrog obdelave in predelave odpadkov nas še čaka dosti dela, ki ga lahko dobro opravimo le s treznimi glavami, ne pa s političnimi spletkami.

predsednik skupščine Snaga in
član svetniške skupine LIPA v MS MOMB
Gorazd Kos, univ.dipl.inž.