V zadnjem času smo bili deležni dogajanja, ki civilno družbo, kot sestavni del moderne demokracije postavlja v položaj protidržavnega elementa.

To dejstvo je možno ugotoviti iz analogije delovanja dveh, po temelju različnih družbenih skupin, ampak izhajajoč iz istega cilja. Ena skupina je društvo, ki ga lahko štejemo za del civilne družbe, druga skupina pa je politična stranka. Skupni cilj je na prvi pogled političen, v bistvu pa je poizkus rešitve zgodovinskega vprašanja, ki ga tako prejšnje in trenutne slovenske in hrvaške politične elite niso uspele rešiti.

Sredstev civilne družbe za dosego ali opozarjanje zadev, za katere so politične elite slepe in gluhe je kar nekaj, ampak so neučinkovita, ker so zadeve redko vsenacionalne, strokovno in kritično utemeljene ter deležne medijske podpore.

Najbolj odmevno sredstvo, ki je na razpolago vsem skupinam, tako skupinam civilne družbe, kot političnim strankam, je referendum. Referendum je ustavnopravna kategorija, ki je zadnje sredstvo, ko vsa ostala sredstva odpovedo. Odpovedo zaradi pomembnosti vprašanja ali pa zaradi nesposobnosti političnih elit rešiti določeno vprašanje.

Pozornost vzbuja reakcija političnih elit ter nekritičnega prenašanja mnenja ter odnosa do pobude s strani medijev.

Čeprav je civilna družba s svojo pobudo odstopila, s to pobudo pa je nadaljevala politična stranka, ki po definiciji ne sodi v civilno družbo, je cilj ter sredstvo identično. Doseči razpis referenduma, na katerem se bo odločalo o določenem vprašanju.

Vprašanje je, ali je reakcija takšna samo zaradi preostalega protagonista referendumske pobude ali pa se za to reakcijo skriva bodoče dojemanje pobud celotne civilne družbe?

Reakcijo na pobudo lahko opišem kot dojemanje trenutne politične elite kot protidržavno pobudo, ki deluje proti državi, njenim nacionalnim interesom, mednarodnim dogovorom, razumem pa jo kot predvsem, nemoč in nesposobnost aktualne politične elite soočanje z drugim polom slovenskega družbenega prostora. Politična elita pozablja, da je civilna družba mehanizem ljudstva za vsakodnevni vpliv na oblast. In če je to pozabila, je na dobri poti, da začne delovati v svoje dobro in ne v dobro državljanov.

Primož