Sistem visokega šolstva je namenjen prenosu znanja iz akademske sfere preko študentov, bodočih diplomantov v družbeno okolje. V prenosu znanja sodelujejo visokošolske inštitucije, v največji meri univerze, študenti ter uporabniki prenešenega znanja.V slovenskem prostoru imamo štiri univerze, veliko višjih in visokih šol, veliko študentov in družbeno okolje, ki ni sposobno akumulirati znanja trenutnih in bodočih diplomantov.

Od osamosvojitve Republike Slovenije imamo krizo definirati visoko šolstvo, kot osnovni sistem prenosa znanja in uporabo tega znanja.

Univerze temeljijo na odličnosti. Akterji razvoja univerzitetnega prostora utemeljujejo odličnost s številom objavljenih znanstvenih člankov zaposlenih na univerzah. Pri tem je potrebno ločiti dve osnovni veji znanosti, naravoslovno in družboslovno. Znanstvenik naravoslovnega področja lahko opravlja svoje delo samo tako, da objavlja znanstvene članke v tujini, tujih konferencah, tujih revijah. Neposredno izvažanje znanja, zadnjih dosežkov znanstvenega razvoja, v tujino, na račun davkoplačevalcev.

Poraja se vprašanje ali tako zastavljeni sistem odličnosti deluje v interesu Republike Slovenije kot interesu davkoplačevalcev.

Na tujih konferencah tujci spremljajo zadnje dosežke znanosti, da lahko na ta račun njihove ekonomije prihranijo milijarde evrov z razvojem. Da jim naši znanstveniki servirajo dosežke in predvsem znanje o možnem in zmožnem na pladnju. Absurdnost položaja je v stanju, da je vsebina odličnosti, predvsem pa edini kriterij odličnosti, količina kvalitete znanja, ki je podarjena tujcem.

Neposredno v povezavi z odličnostjo slovenskih znanstvenikov pa je prenos znanja na študente. Konkretno vprašanje, ki se poraja je: ali vrhunskemu znanstveniku ostane čas za pedagoško delo? Na naših univerzah je raziskovalno delo neposredno povezano (povezano z odličnostjo) z obstojem delovnega razmerja. Ampak obstoj delovnega razmerja pa je povezan tudi s pedagoškim delom. In pri pedagoškem delu imajo odločilno vlogo študenti, ki konec koncev dajejo ocene tem znanstvenikom. Če so znanstveniki ocenjeni negativno, izgubijo službo oziroma izgubijo pedagoško obveznost. Kar pa v večini primerov pomeni izgubo delovnega mesta, ker raziskovanje v Republiki Sloveniji pomeni izvažanje znanja v tujino in s tem tudi onemogočanje prenosa kvalitativnega in uporabnega znanja na študente in posledično v družbeno okolje.

Konkretno, znanje nima cene. Znanje ima takšno ceno, kolikor so za ta namen namenjena proračunska sredstva Republike Slovenije.

Velike besede o prenosu znanja v družbeno okolje se izgubijo za vrati univerz, ki se sklicujejo na ustavno zagotovljeno avtonomnost in kreiranju lastnih pravil, neoziraje se na osnovni namen univerz, to je prenosu znanja.

V univerzitetni prostor je potrebno uvesti družbeno odgovornost, ki sestoji iz prenosa znanja in ne na izvozu le tega. Potrebno je spremeniti sistem odličnosti, ki je izrodil osnovno poslanstvo univerz v Republiki Sloveniji.

Primož

“Veliko mogočnega je, bolj mogočnega ni od človeka.” 

Sofokles

Ime mi je Julija Vodovnik Ušeničnik.

Velika sem 51 cm in težka 3100 gramov.

Stranka LIPA čestita mamici Tini in očku Edu ob naraščaju.

   Sašo Peče
   Stranka LIPA, Ljubljana 30. Januar 2009

Gospod
Borut Pahor
Predsednik Vlade Republike Slovenije

 
Spoštovani predsednik vlade, gospod Borut Pahor,

Slovenija se je v aktualnem obdobju znašla v situaciji, ki terja kolektivno sodelovanje pri oblikovanju pozitivnih rešitev ne le v smeri blaženja trenutne gospodarske krize ampak tudi izhoda iz krize, pri čemer ne smemo zanemariti socialne družbene komponente.

Celoten prispevek

Politični besednjak zadnjih štirih let, o realno visoki gospodarski rasti, ustreznosti slovenske makroekonomije je postal zgodovina. Današnji besednjak, o popolni odvisnosti slovenske ekonomije od mednarodnega okolja pa jasno nakazuje na nesposobnosti lastne odzivnosti in uporabe domačih ekonomskih instrumentov za izboljšanje obstoječe in prihajajoče situacije.

Celoten prispevek

Deset in nekaj let skušamo v naši deželi ustanoviti pokrajine, torej tiste enote, ki naj bi bile med občino in državo. Žal so bili vsi dosedanji predlogi zavrženi, enkrat so bili krivci oni, drugič drugi, tretjič vsi mi…

Bilo je nekaj dni nazaj, ko sem v roke dobil nov vladni predlog. Predlog za referendum. Z veseljem sem ga pospravil v želji, da ga zvečer doma temeljito preberem. Že na poti domov, sem naivno razmišljal, mogoče pa ima vlada tokrat prav, mogoče pa je to prava pot - saj, kjer politka pade … tam naj se uporabi referendum! 

V velikem pričakovanju sem tako v pozni večerni uri, oz. bolje zgodnji jutranji uri, s barvno paleto markerjev v rokah, začel z prebiranjem vladnega predloga. Vsak prebran stavek pa je povzročal, da je utrujenost izginjala in da se jeza na samega sebe kopiči.

Ponovno sem v startu naivno verjel v poštenost vladnega namena, žal pa sem samo nekaj minut po prebiranju prišel do pravega spoznanja o načrtu… joj, joj, joj … ali pa: “no saj to ni mogoče” …

V naivnem pričakovanju korektenega referendumskega vprašanja, skozi katerega bi zvedeli, koliko pokrajin si v naši državi sploh želimo, torej, da bi nam vlada ponudila več referendumskih vprašanj, kot npr:

- Ali ste za to, da imamo v Sloveniji 3 pokrajine? (opredelitev pokrajin)

- Ali ste za to, da imamo v Sloveniji 6 pokrajin? (opredelitev pokrajin)

- Ali ste za to, da imamo v Sloveniji 9 pokrajin? (opredelitev pokrajin)

- Ali ste za to, da imamo v Sloveniji 13 pokrajin? (opredelitev pokrajin)

In predlog, ki bi dobil največjo podporo, bi postal ZAKON.

Žal pa, nam vlada ponuja nekaj čisto drugega, vlada nas ne sprašuje koliko pokrajin si sploh želimo, vlada nas bo enostavno vprašala:

Ali se strinjate, da ste domujete v tej pokrajini?

In to vprašanje bo zastavljeno v 13 delih (bodočih pokrajinah) Slovenije. In vlada se bo kitila: “Ljudje so se odločili za 13 pokrajin!!!”

Danes sem slišal: “Ne kritiziraj volka, ker je volk!” Kako prav so imeli …

Sašo    

So ljudje, ki  v veselje in zadovoljstov jim je, če gospodar jih potreplja …

Kot vsak četrtek, so se tudi nocoj ob 20.uri pričela trenja. Aktualna oddaja z Urošem Slakom, oddaja, ki naj bi gledalce spoznavala z različnimi, predvsem pa kvalitetnimi mnenji …

Toda, tako kot aktualna vlada, ki ignorira vse kar ji ni po godu oz. načrtu  … tako se odvijajo tudi “aktualne” oddaje. Ko je govor o kazenski zakonodaji so gostje po naročilu g.Slaka tudi poslanci, ki celo leto niso prišli v službo …

Merila so dvojna, za nekater jih določa gospodar, tem, med njimi tudi Uroš pa le zvesto jim sledijo.

Mar v nocojšnji oddaji nebi bilo pametneje v goste povabiti tiste poslance, ki so zakon vsaj prebrali … tiste, ki so predlagali tudi spremembe  … tiste, ki vedo za kaj se gre!

Sicer pa … kar smo hoteli to imamo.

ZA višje plače, ki bi omogočile dostojno življenje! Je bil danes največkrat izrečen stavek združenih delavcev evrope. 

Med udeleženci shoda smo bili člani LIPE in poslanka Barbara Žgajner Tavš, katere delo in zavzemanje temelji predvsem na socialnem vidiku pravičnosti, ki ga je v naši družbi le za kakšen časopisni članek.  

35000 ljudi je danes izreklo ostro kritiko naši politiki, ki vlogo delavstva pozna le kot “nebodigatreba”. Apatičen odnos do inflacije s strani vlade, je bil izpostavljne, kot nazorni primer neučinkovitosti Janše, Vizjaka in Bajuka, ki se zoper inflacijo ”borijo” le z višanjem davkov.

LIPA daje vso svojo podporo udeležencem shoda. Razslojevanje, manjšanje pravic, krčenje socialnih transferovf, večanje prejemnikov minimalne plače, širjenje nezadovoljstva se mora preprečiti.

Če se naša vlada danes sprašuje KAKO?

Potem smo že prepozni!

Tanja PAHOR, tiskovna predstavnica LIPE    

25. in 26. marca je Delo Stik, opravilo anketiranje na reprezentativnem vzorcu 721 odraslih državljanov.

Anketno vprašanje: “Če bi bile jutri volitve, katero od parlamentarnih strank bi volili?”

Stranka LIPA se je kot novinka uvrstila na 8.mesto. Za nami je NSi, malo pred nami pa Desus in SLS. Torej čaka nas še kar nekaj dela. Rezultat ocenjujemo kot zelo dober, če upoštevamo, da smo LIPO ustanovili pred slabim mesecem dni.

Več si lahko preberete v časopisu DELO (31.3.08)

Tanja Pahor, tiskovna predstavnica LIPE

Danes (četrtek, 27.3.08) je predsednik Vlade RS Janez Janša povabil na sestanek vse predsednike parlamentarnih strank na temo prihodnjih odnosov z Republiko Hrvaško.

Lagal bi, če bi rekel, da je sestanek prinesel kaj novega. Vse kot pričakovano. Predsednik Janša je po dolgem monologu, v katerem je prikazoval in nizal uspehe slovenske vlade , prepustil tudi nekaj minut predsednikom ostalih parlamentarnih strank. Celoten prispevek